Projekt, ki ga financira Evropska Unija, je namenjen razvoju in raziskavam na področju tehnologij RFID in EPCglobal v Evropi. Poudarek je na odpravljanju težav pri implementacijah, kar naj bi spodbudilo podjetja k uporabi. Raziskave potekajo na področju strojne in programske opreme, omrežnih tehnologij ter varnosti. Sedem delovnih skupin v sklopu projekta identificira priložnosti in nevarnosti, objavlja študije, ter postavlja pilotne projekte v različnih branžah, kot so farmacija, tekstilna industrija, proizvodnja, sledenje opremi in maloprodaja. Druga serija dejavnosti vključuje izobraževanje in osveščanje uporabnikov, s čimer poskušajo vzpostaviti temelje za splošno uveljavo po vsej Evropi. Poglejmo si nekaj konkretnih nalog, s katerimi so se ubadali raziskovalci v projektu Bridge:

1. Miniaturni UHF oddajniki - raziskava se osredotoča na izdelavo čim manjših UHF anten, ki jih je čim enostavneje izdelati in natisniti na substrat.
2. Near-field UHF oddajniki - raziskava poteka na področju čim bolj učinkovite izdelave UHF oddajnikov za uporabo v bližnjem polju.
3. Razvoj EPCDS standarda - ena od delovnih skupin intenzivno sodeluje z EPCglobal, IETF in ETSI na področju definicije nalog EPCglobal Network komponente EPC Discovery Services. To je komponenta, ki je v osnovi zadolžena za hranjenje informacij o tem, kje se nahajajo informacije o določeni EPC številki.
4. Sledenje v oskrbovalni verigi - ta delovna skupina razvijo informacijski nivo, ki se nahaja med EPCglobal omrežjem ter poslovnimi aplikacijami in omogoča sledenje in obogaten nadzor nad objekti na nivoju izdelka.
5. Varnost - delovna skupina pokriva tri področja varnosti, varnost in zasebnost, varnost in integriteto RFID sistemov ter varnost omrežne infrastrukture. Delo te skupine je izjemno pomembno, saj se tudi pri Bridge zavedajo, da lahko varnostne težave preprečijo vpeljavo RFID tehnologij.
6. Ponarejanje - ponarejanje oznak je še en problem, s katerim se ubadajo pri Bridge. Namen je zagotoviti metode za uspešno avtentikacijo izdelkov, predvsem v farmacevtski oskrbovalni verigi.

Gartnerjeva ocena je strogo vezana le na označevanje na nivoju izdelka, saj je to nekako najbolj pod vprašajem. Kasneje v tem letu naj bi Gartner objavil še eno študijo o označevanju na nivoju palet, kjer naj bi bilo že okoli 24% največjih trgovcev vpetih v pilotne projekte ali dlje, kar pomeni, da je že daleč prek točke streznitve. Točka streznitve naj bi sicer bila običajna faza vsake tehnologije, ki na začetku izjemno veliko obeta, poudarjajo se le prednosti, ki ponavadi temeljijo le na sposobnosti tehnologije, kasneje pa pridejo v igro tudi slabosti, ki so običajno vezane na ceno in problem zamenjave obstoječih tehnologij z novo.

Čip podjetja Verayo - Vera X512H bodo lahko v prihodnje vsebovale RFID oznake za varnejše poslovne procese, saj naj ga ne bi bilo mogoče klonirati oziroma ponarediti. Temelji na tehnologiji PUF (Physical Unclonable Functions), kar dela vsak proizveden čip unikaten. PUF tehnologija je plod zadnjih dosežkov v polprevodniški industriji in izkorišča lastnost načina proizvodnje čipov, za katero je značilno, da ima vsak proizveden čip drugačne lastnosti in so dokaj naključne, na njih pa ni mogoče nadzorovano vplivati. Nad takšnim čipom izvedejo tako imenovan challenge-response algoritem, kjer z uporabo različnih 64-bitnih naključnih števil (ključ) pridobijo njegove odzive (pare posameznih ključev) še v času proizvodnje. Izmed vseh odzivov, ki jih je lahko poljubno mnogo, nato shranijo v podatkovno zbirko le en par ključa z odzivom, ki za posamezno RFID oznako z določenim identifikatorjem kasneje predstavlja kriterij za ugotavljanje avtentičnosti.

Vsak proizveden čip je unikaten, s tem pa je zagotovljena avtentičnost njegove uporabe.

To preprečuje uspešen poskus vsakega tako imenovanega "skimming" in "replay" napada (postopka smo opisali v članku Varnostni vidiki RFID tehnologije) na takšno avtentikacijo. Ker je nemogoče proizvesti čip z enakimi lastnostmi - takšen čip izraža podobnost z DNK zapisom ali prstnim odtisom pri človeku, je tako mogoče zlahka preprečiti zlorabe, do katerih bi lahko prihajalo. Čip poleg tega odlikuje tudi enkratno programabilen pomnilnik v velikosti 512 bitov ter programabilna 64 bitna identifikacijska številka, deluje pa po standardu ISO/IEC 14443-A pri frekvenci 13.56 MHz.