Airbus RFID vidi predvsem kot sredstvo, s katerim je mogoče izboljšati servis letal. Do leta 2011 naj bi dobavitelji označili okoli 5000 letalskih delov, ki so vsi serijske proizvodnje, popravljivi ali zamenljivi. Ker so UHF oznake predvidoma še preveč občutljive na težke okoliščine, bodo na nekatere dele, ki so v bližini motorjev ali pod visokim pritiskom po vsej verjetnosti namestili kontaktne spominske gumbe. Organiziranost podatkov na oznakah mora ustrezati specifikaciji ATA Spec 2000 poglavje 9-5 in Annex 11.

Za razliko od podjetij v oskrbovalni verigi, ki na oznakah hranijo le id, Airbus zahteva, da se vsi pomembni podatki zapišejo na samo oznako, saj podjetje sodeluje z več servisnimi partnerji, ki si v nekem ciklu popravila pogosto izmenjujejo določene dele, zato centralna baza podatkov ne pride v poštev. Oznake s 4 ali več kilookteti spomina so zato povsem realna zahteva, verjetno pa bo potrebnega še veè spomina. Airbus tesno sodeluje s svojimi dobavitelji in serviserji, ki bodo morali na podlagi izkušenj in omenjene specifikacije sami oceniti, koliko spomina je potrebnega za posamezen letalski del, da bo lahko vzdrževanje potekalo nemoteno.

Poleg označevanja letalskih delov pa se Airbus vse bolj nagiba tudi k temu, da bi označil različen inventar v letalih, kot so rešilni jopiči, oprema v pilotski kabini, orodje, sedeži, gasilni aparati in podobno. Lansko leto je izvedel tudi testni projekt na to temo, ki je bil uspešen. Preden gre letalo v prodajo mora namreč proizvajalec izvesti atest, s katerim preveri, da oprema v letalu ustreza navedenim specifikacijam, za kar je potreben ročen fizičen pregled. Test je pokazal, da je mogoče s pomočjo RFID tak pregled izvesti bistveno hitreje. Ni pa še povsem dorečeno, ali je potrebno oznake po predaji kupcu pustiti ali jih odstraniti. Predvidoma bi imele lahko koristi od tega tudi letalske družbe, ki pa večinoma še niso zainteresirane za tovrstno tehnologijo. V te namene naj bi Airbus letno porabil približno 23.000 oznak ter nekaj deset ročnih čitalcev.

Še tretji RFID projekt pri Airbusu pa je nadzor nad orodji, ki jih delavci potrebujejo za delo. Danes mora vsak delavec čakati v vrsti za orodje, ki ga potrebuje, se prijaviti, drugi delavec v sobi popiše vse orodje in ga izroči prvemu delavcu. Tak sistem je že na prvi pogled potraten s časom, saj ves popis poteka ročno. Zato Airbus namerava označiti vse orodje, delavcem pa dati RFID oznake. Ko bo delavec v sobi za orodje izročil orodje delavcu v tovarni, ga bo le potegnil preko RFID antene, orodje pa se bo z delavcem povezalo preko njegove številke na RFID oznaki. Poleg hitrejšega dviga in vračanja orodja pa bo Airbus pridobil še eno pomembno informacijo. Namreč, v določenem trenutku lahko nekega orodja zmanjka, kar lahko povzroči strašanske probleme, če gre za delo, ki mora biti opravljeno v določenem času. S pomočjo avtomatiziranega RFID sistema pa bodo nadzorniki lahko preučili statistiko uporabe orodja in temu primerno izvajali naročila.

Metro je začel RFID oznake nameščati na palete pred približno dvema letoma, medtem pa je preizkusil vrsto različnih UHF oznak, ki pa niso vse delovale enako dobro. Najnovejša pridobitev je nova oznaka podjetja Avery Dennison, imenovana AD-843, ki naj bi zagotavljala branje blizu 100% kljub temu, da Metro označuje tudi palete, ki so zaradi vsebine kovine ali tekočine težavne za branje.

Metrojevi partnerji dostavljajo palete z izdelki v devet distribucijskih centrov v Nemčiji. Tam jih Metro razpakira, naloži na nove palete in razpošlje v svoje Real in Cash&Carry trgovine po vsej Nemčiji ali v Francijo. Preden se paleta pošlje iz skladišča, se označi z UHF RFID oznako. Ko se paleta naloži na tovornjak, se prebere oznaka, v centralnem sistemu pa se njena identifikacijska številka poveže s številkami črtnih kod izdelkov, ki so na paleti. Ko se paleta dostavi v ustrezno skladišče, se oznaka prebere še enkrat, s čimer se potrdi uspešna dostava.

Osnutek predlogov je bil dalj časa na voljo v pregled vsem, pred kratkim pa je bil tudi uradno izdan. V splošnem je glavno vodilo v povezavi z RFID varnostjo in zasebnostjo, da je potrebno potrošnike opozarjati na prisotnost RFID oznak, ter da je na željo potrošniko potrebno oznako pri nakupu uničiti ali deaktivirati. Predlogi so sicer povsem nezavezujoči, po besedah EPCglobal in ostalih organizacij, pa kljub temu pomenijo pomemben korak naprej k širjenju RFID implementacij, saj naj bi trgovci ob upoštevanju predlogov lahko bili brez skrbi glede varnosti svojih kupcev. Po študiji, ki jo je Komisija objavila leta 2006, naj bi bili evropski potrošniki zelo zahtevni glede varnosti in zasebnosti, zato se je Komisija čutila zavezano, da na tem področju vzpostavi neki politiko tudi v zvezi z RFID tehnologijami.