| RFID - knjižnice
Ker se v zadnjem času radiofrekvenčna identifikacija (RFID) zaradi svojih prednosti širi na najrazličnejše segmente poslovnih dejavnosti, se tega ne izogibajo niti knjižnice. Prav te predstavljajo dober model implementacije RFID tehnologije, saj ima tovrstna tehnologija nad črtno kodo kar nekaj prednosti. Z njo je namreč mogoče voditi veliko bolj konsistentno evidenco knjig in ostalega gradiva kot pri črtni kodi, saj dopušca manj "založenih" knjig. Prav zaradi slednjega morajo upravitelji knjižnice vsako leto vsaj za nekaj časa zapreti, da lahko pregledajo inventar, ki dejansko obstaja. To opravijo tako, da vsako knjigo posebej zložijo s polic in jo s čitalcem črtne kode zabeležijo. Pri tehnologiji RFID pa lahko knjižničarji opravijo inventuro zelo hitro, saj se s posebno opremo, ki zazna RFID nalepke, nalepljene ponavadi na notranjih platnicah knjig, le sprehodijo med policami in inventura je opravljena. Tovrstna tehnologija tako z veliko bolj pogostim nadzorom nad inventarjem omogoča večjo preglednost.
 Danes glavni izziv za knjižnice predstavlja moto: "Manj časa za več storitev". Prav zaradi tega je tovrstna tehnologija v knjižničnih dejavnostih dosegla veliko zanimanje. Z uporabo RFID tehnologije je mogoče vsako knjigo, ki se znajde na napačni polici, hitro odkriti. Knjižnično osebje pa se na račun privarčevanega časa lahko bolj posveti strankam in jim nudi več pomoči pri iskanju informacij ter dodatne storitve.
Srce RFID tehnologije predstavlja RFID nalepka, ki je prilepljena na vsako knjigo knjižnične zbirke. Ta prinaša novo funkcionalnost in preglednost na vseh nivojih knjižničnega upravljanja. Nalepke komunicirajo s RFID čitalcem, ki je lahko povezan s katerokoli obstoječo programsko opremo (ILS - Integrated Library Software) na osebnem računalniku ali strežnikih ter tako omogoča vodenje konsistentnih podatkov o trenutnem stanju zalog knjig v knjižnici. Nalepke so sposobne hraniti določeno količino informacij. Nanjo lahko na primer shranimo podatke o lokaciji, kjer naj bi se nahajala knjiga, razne statistične podatke o izposoji in podobno.
RFID tehnologija z nalepkami in posebnim vratnim alarmnim sistemom EAS hkrati omogoča tudi zaščito proti kraji označenih knjig. Deluje lahko vzporedno s elektromagnetno tehnologijo v katero so knjižničarji pred kratkim investirali v te namene. Tako lahko knjižnice za lažji prehod na novo tehnologijo v začetku brez problema nadaljujejo z uporabo starega sistema proti kraji, a hkrati izkoristijo vse prednosti tehnologije RFID. Kasneje pa se lahko odločijo, da izkoristijo tudi varnostno zaščito, ki jo le-ta ponuja.
Takšen sistema omogoča obiskovalcem knjižnic samostojno izposojo in vračanje knjig. Vse knjige, ki si jih želijo izposoditi lahko položijo na vnaprej predvideno mesto, RFID čitalec pa jih hkrati zabeleži kot izposojene - sistem "multi-check", enako velja za vračilo knjig. Tako je potreba po iskanju črtne kode na notranjih platnicah in naknadno deaktiviranje varnostne elektromagnetne zaščite vsake knjige posebej odpravljeno. S tehnologijo RFID opravimo ves postopek izposoje v enem koraku.
Prehod iz zapisa črtne kode na RFID označbo je zelo preprost, saj obstajajo orodja, ki omogočajo enostaven zapis na nalepke. Dnevno lahko posamezni knjižničar z opremo pretvori od 1000 do 2000 knjig na dan. Prav zaradi enostavnosti integracije tovrstne tehnologije v obstoječe okolje je postalo zanimanje še toliko večje.
Nekaj primerov
Nacionalna knjižnica v Singapurju je bila prva knjižnica, ki so jo opremili s tehnologijo RFID že v letu 1998. Ker pa so cene RFID nalepk od takrat močno padle, marsikatere knjižnice vidijo tovrstno investicijo kot priložnost za zmanjšanje stroškov za upravljanje v prihodnosti. Kot naslednji primer lahko omenimo Munchensko knjižnico, ki velja za eno večjih knjižnic, kjer so se odločili za popolnoma avtomatiziran sistem s pomočjo tehnologije RFID. Prednost je v tem, da si bodo lahko obiskovalci izposojali ter vračali knjige na samopostrežnem avtomatu tudi izven obratovalnega časa. Val integracije RFID tehnologije v knjižnice pa je zajel tudi mrežo 25 Amsterdamskih knjižnic, ki bodo posodobljene do konca leta 2005. Sistem so popolnoma avtomatizirali tako, da si lahko uporabniki izposojajo in vračajo knjige brez pomoči knjižničnega osebja.
V prihodnosti se napoveduje veliko število takšnih sprememb v knjižnični dejavnosti, prav tako pa se tudi že v slovenskem prostoru pojavljajo posamezni projekti, ki bi lahko zaživeli v knjižnicah že v letu 2007.
|
))
))
))
