Dolge čakalne vrste, zamude ter izgubljena prtljaga in pošiljke so tri največje nevšečnosti, s katerimi se spopadajo potniška in tovorna letališča. V letu 2006 naj bi se na letališčih izgubilo najmanj 34 milijonov kosov prtljage, škoda, ki je zaradi tega nastala, pa se meri v stotinah milijonov evrov. Številna letališča so zato začela uporabljati tehnologijo RFID, ki omogoča, v nasprotju s črtno kodo, sledljivost ljudi in prtljage na celotni poti od prihoda na letališče do končnega cilja. Zmanjšanje števila izgubljene prtljage in potnikov, ki so se izgubili na letališčih, pomeni hitrejši pretok potnikov, skrajšanje čakalnih dob na terminalih ter skrajšanje zamud, kar posledično prinaša večji dobiček. Trakovi ali nalepke s črtnimi kodami, ki se običajno uporabljajo za označevanje letališke prtljage, imajo vrsto slabosti. Pogosto se jih namešča na ročaje kovčkov in torb, kar pomeni, da lahko nepazljivo rokovanje tako močno poškoduje črtno kodo, da ta postane neberljiva. Črtne kode je moč prebrati le z neposredne bližine ter ob pravilni orientaciji, kar povzroča težave hitrim sortirnim sistemom na letališčih, ki prtljago usmerjajo na ustrezne letališke terminale. Pri vkrcanju na letala so potrebna ročna skeniranja vsakega kosa prtljage posebej. Medtem potniki čakajo...

Tehnologija RFID na letališča prinaša avtomatizacijo, ki je s črtnimi kodami ni moč doseči. RFID oznake niso bistveno večje (v nekaterih primerih so lahko celo manjše) od črtnih kod, prinašajo pa številne prednosti. Za branje RFID oznake ni potrebna vidna linija med čitalcem in oznako, možno pa je prebrati tudi 100 in več oznak naenkrat, kar pohitri in poenostavi upravljanje s prtljago. Z uporabo ustreznih oznak in anten je uspešnost branja praktično neodvisna od orientacije RFID oznake. Natančnost branja obstoječih črtnokodnih sistemov na letališčih naj bi bila med 85 in 90 odstotki, pri sorodnih RFID sistemih pa je odstotek uspešnosti branja blizu 100. Prednost, ki so imajo RFID oznake, je tudi ta, da je na njih mogoče zapisati veliko več podatkov, kot na črtno kodo, kar pride prav pri rokovanju s prtljago, ki mora biti deležna posebne pozornosti. Z uporabo pametnih RFID oznak, ki imajo natisnjeno tudi črtno kodo, lahko oba sistema sobivata. Tak način so že uvedla nekatera največja svetovna letališča, kot so letališča v Las Vegasu, Hong Kongu in San Franciscu.

RFID pa na letališčih ni uporaben le za sledenje prtljagi. Lufthansa, Boeing in Airbus so že začeli uresničevati načrte o označevanju večine sestavnih delov v letalu. Primer uporabe je označevanje varnostnih jopičev, ki ga uporablja Boeing. Po vsakem letu je potrebno preveriti, ali je pod vsakim sedežem tak jopič, kar se običajno počne ročno, pregled velikega letala pa lahko traja tudi več ur. Z uporabo RFID oznak se tak pregled skrajša na nekaj deset minut, saj za pregled zadostuje "sprehod" med sedeži z RFID čitalcem. Drug primer je označevanje sedežev, ki ga uporablja Frankfurtsko letališče v sodelovanju z Lufthanso. Družba ima za vsak let zelo natančno določeno število sedežev v poslovnem in ekonomskem razredu. Če je sedežev na v enem razredu premalo, v drugem pa preveč, lahko v zadnjem trenutku določeno število sedežev prestavijo. Včasih sedeže premikajo tudi med letali. Vsi premiki pa morajo biti natančno zapisani v informacijskem sistemu. Prej je moral Lufthansin delavec prebrati serijsko številko sedeža in jo ročno vnesti v sistem, kar je bilo časovno potratno opravilo. Z uporabo RFID se ves postopek opravi samodejno praktično v trenutku, letalska družba pa pridobi na času. V razvoju je tudi sistem za sledenje, ki bi potnikom pomagal najti pravi letališki terminal. Večja letališča imajo težave s potniki, ki se med potjo do letala enostavno izgubijo. Sistem omogoča izsleditev vsakega potnika ter na ta način skrajšanje zamud letal. V projekt je med drugimi vključen tudi Airbus, za preizkus sistema pa se med drugimi zanima tudi letališče v Madžarskem Debrecenu.

Nekaj o pobudi RFID v letalskem prometu si lahko preberete tudi na spletnih straneh mednarodne organizacije IATA.

Knjižnice: večji pregled nad gradivom.
Inventar opreme: pregled lastnega inventarja.
Mehanicne delavnice: večji pregled nad opravljenimi storitvami.
Bolnišnice: sledljivost drage opreme po prostorih.
Trgovine: učinkovita zamenjava črtne kode.
Skladišča: pregled nad zalogami.
Terenske službe: nadzor nad opravljenim delom.
Proizvodnja: večja avtomatizacija.
Igralništvo: zmanjšanje zlorab sistemov znotraj igralnic ter večji nadzor nad uporabniki.
Mobilni telefoni - z vgrajeno tehnologijo NFC je omogočeno plačevanje ter enostavno izvajanje akcij po sistemu "one touch, one confirm".